… da ob svečanem prihodu prvega vlaka, 1. aprila 1902, v Trstu ni bilo veliko ljudi na postaji, ker so zaradi stalnih težav, zamud in odpovedi mnogi mislili, da je otvoritev Parenzane neslana prvoaprilska šala?
… da so zaradi visokih stroškov železnice prebivalci že omenjeno kratico TPC prevedli kot »Tassa perpetua comunale«, kar v prevodu pomeni »stalni občinski davek«?
… da je na vožnji iz doline Mirne do Motovuna vlak moral premagati več kot 100 metrov vzpona? Navihani otroci so to izkoriščali za zabavo, saj so tračnice mazali z zrelimi figami. Vlaku je tako močno drselo, da so ga pogosto morali ustaviti in očistiti tračnice, preden so lahko nadaljevali pot.
… da je vsak prihod vlaka predstavljal pomemben družabni dogodek, na katerem je bilo važno videti in biti viden? Za ta »mondeni« namen je bil idealen balkonček na zadnjem vagonu kompozicije. Premožnejšim ljudem ni bilo težko zapraviti nekaj dodatnega denarja za to »strateško pozicijo«.
… da je stara lokomotiva strme vzpone premagovala tako počasi, da so nekateri potniki izstopili iz vlaka, da malo pretegnejo noge in se nato mirno vrnili v vagon?
... da sta še danes ohranjeni dve lokomotivi tipa U, ki sta po Parenzani vozili že pred Prvo svetovno vojno? Lokomotiva U37 je razstavljena kot turistična zanimivost pred novim kolodvorom v Kopru, skupaj z nekaj vagoni bosanske železnice, lokomotiva U40 pa še vedno vleče turistične vlake na železnici Murtalbahn skozi dolino Mure v Avstriji.
… da so sprevodniki zaradi počasnosti našega malega vlakca imeli veliko sitnosti? Nemogoče je bilo namreč preprečiti vstop slepim potnikom, ker so mladeniči brez kakršne koli nevarnosti lahko skakali z vlaka in vstopali nanj kar med vožnjo.
… da je na poštnem vagonu obstajala odprtina za pisma in ljudje so pogosto prihajali na postajo in odvrgli pisma naravnost v vlak? Tako je Parenzana omogočala varovanje skrivnosti, še posebej mladim dekletom, ki jim je bilo zelo težko skriti imena prejemnikov svojih pisem, saj so v tako majhnih krajih vsi vse vedeli.
… da je bilo zadnje potovanje Parenzane 31. avgusta 1935, celotno premično in nepremično premoženje železnice pa je bilo dano na dražbo? Tako je bilo nekaj premoženja razprodano, nekaj uničeno, nekaj pa ga je šlo za druge namene.
...da je Mussolini, ko je začel osvajalno vojno v Etiopiji, vkrcal tračnice na ladjo za Afriko, da bi jih pretopil v topove? Vendar je ladja potonila in tako je del Parenzane končal na dnu Sredozemskega morja.