ZGODOVINA PARENZANE

20.09.1876 – Svečana otvoritev Istrska železnice. Železnica naj bi prispevala k učinkovitemu povezovanju vojne luke Pulj z zaledjem Avstroogrske monarhije. Prebivalstvo severozahodne Istre, najgosteje naseljenega dela polotoka, je bilo razočarano, ker je nova železnica popolnoma obšla njihove kraje. 

1887 – Po dolgem razmišljanju o prometni rešitvi za severozahodno Istro je grof Pietr Walderstein dobil odobritev ministrstva, da pripravi študijo o ekonomski upravičenosti železnice Trst-Buje-Poreč.

03.1893 – Istrska poslanca Bertolla in Rizzi sta pred Parlamentom na Dunaju zahtevala izgradnjo železnice od Trsta do Poreča. 

02.1894 – Istrska deželna skupščina je skoraj enoglasno sprejela zakon o gradnji proge Trst-Poreč z možnostjo podaljšanja do Kanfanara. 

Poletje 1895 – Priprava študij za gradnjo železnice.

10.05.1900 – Uradni začetek del. Pri gradnji proge so sodelovali skoraj vsi lokalni obrtniki in kmetje od petih zjutraj do sedmih zvečer, pomagali pa so jim tudi številni dečki. Proga je bila dokončana v rekordnih dveh letih.

01.04.1902 – Odsek Trst-Buje svečano odprt za promet. 

15.12.1902 – Odsek Buje-Poreč odprt za promet.

15.04.1904 – Otvoritev postaje v Portorožu za spodbujanje čim večjega števila obiskov novega kopališkega in zdraviliškega središča. 

19.07.1906 – Otvoritev novega kolodvora Sv. Andreja v Trstu.

31.03.1910 – Najhujša nesreča v zgodovini Parenzane. Močna burja je prevrnila vlak pri Miljah, za mostom na Ospu v Sloveniji, v kateri so umrli trije ljudje. Kljub predhodnim opozorilom so bile zaščite pred burjo na kritičnih mestih postavljene šele po nesreči.

1911 – Parenzana je dobila tri lokomotive iz serije P (P1, P2,P3), ki so nadomestile tri lokomotive serije U (U 37, 38 i 40), premeščene na druge avstrijske proge. 

22.06.1917 – Nesreča med Tribanom in Grožnjanom zaradi iztirjenja težke vojaške kompozicije. Vzrok nesreče nikoli ni bil uradno potrjen, govorilo pa se je, da so jo izzvali ruski vojni ujetniki, ki so med vzdrževanjem proge odpustili matice na vezeh za tračnice. 

24.05.1923 – Nesreča med Livadami in Oprtaljem zaradi nespoštovanja omejitve hitrosti. V nesreči je življenje izgubil strojevodja Servolo Bonetti iz Buj.

01.07.1924 – Proga je vključena v italijansko železniško omrežje.

12.12.1934 - Zadnja nesreča na Parenzani. Velik zemeljski plaz je prevrnil vlak in ga pahnil v dolino po skalnatem pobočju. Nesreča je izgledala spektakularno, a na srečo ni bilo človeških žrtev.

31.08.1935 – Zadnja vožnja vlaka. Ministrstvo za komunikacije je že marca objavilo, da bo proga zaprta po prihodu zadnjega vlaka v Trst, 31. avgusta 1935.

01.09.1935 – Obratovati je začela avtoprevozniška služba s štirimi linijami, ki so pokrivale območje, na katerem je do tedaj promet bil nepredstavljiv brez Parenzane.

PARENZANA DANAS

Danes trasa Parenzane poteka preko ozemlja treh držav: Italije – 13 km, Slovenije – 32 km in Hrvaške – 78 km. 

Slovenski del Parenzane je v celoti asfaltiran in vključen v mrežo kolesarskih poti z oznako D8. Na najbolj privlačnih odsekih, kot je tisti med Koprom in Izolo, ki po nasipu teče tik ob morski obali, je vedno gost promet rekreativcev – kolesarjev, rolkarjev, sprehajalcev in tekačev. Trasa današnje kolesarske steze D8 je nekoliko spremenjena, saj med Lucijo in Sečo poteka po nekoliko daljši, a ugodnejši poti ob morju.

Hrvaški del poti je skoraj popolnoma ohranjen in v celotni dolžini urejen kot makadamska rekreacijska steza, odlična za hojo ali vožnjo z gorskim kolesom. Na odseku med Bujami in Vižinado je ohranjenih in urejenih sedem senčnih tunelov in šest viaduktov. Ob poti so urejena številna počivališča in razgledne točke, v Livadah pa je odprt majhen muzej Parenzane.

Opomba: Ker je na nekaterih mestih podlaga groba, je steza primerna za MTB kolesa, ne pa za cestna in trekking kolesa.

Po Parenzani vozite na lastno odgovornost.