Kažuni

Kažun je majhno poljsko zaklonišče, zgrajeno v suhozidu – iz kamenja brez kakršne koli vezave. Razen za zavetje je služil tudi za nadziranje polj in vinogradov pred žetvijo in trgatvijo.

Porekla kažuna se ne more povezati z določeno etnično skupin, ker so zgradbe starejše od katere koli poznane kolonizacije istrskega polotoka. Najpogosteje jih najdemo v južnem in zahodnem delu Istre in danes so najbolj poznan istrski simbol. Kažuni so enoprostorne, iz kamna sezidane hiške, večinoma z okroglim ali štirioglatim tlorisom. So dosežek samonikle gradbene kulture prastarih civilizacij v Sredozemlju. Istrski kažun je edinstven, prastar sredozemski tip kamnite zgradbe, ki je zgrajen tako, da se hišica zapre in oboka brez drugih konstrukcijskih elementov ali gradbenega materiala. Okrogli kažuni so značilni za južno Istro, štirikotni pa se pojavljajo v srednji in severni Istri, predvsem v okolici Poreča. Kot najdragocenejši primer ljudske gradnje ni izginil v rimski dobi, niti pod drugimi vplivi in do danes je obstal v svoji preprosti prvobitni obliki.