LIVADE

Postaja, globoko v gozdu, je bila opremljena s tremi prehitevalnimi in enakim številom odstavnih tirov, ki so bili namenjeni natovarjanju lesa za gradnjo in ogrevanje, vina in obdelanega kraškega kamna iz kamnoloma v Sv. Stjepanu. Postaja v Livadah je nekaj prvih let imela hišico z nadstreškom, ki so jo leta 1908 rekonstruirali drugače od ostalih. Za obratovanje vlakov, gretje potniških stavb in drugih objektov so obstajala posebna skladišča za premog. 

V življenju Parenzane je važno vlogo odigrala prijazna gospa Bertossa, nekdanja upraviteljica hotela v Livadah in kasneje bifeja na železniški postaji, ki je za nekaj centimov potnikom ponudila malico, vsakič ko je vlak pripeljal do Livad in njenega lokala. 

Šele na postaji v Livadah lahko vidimo dobro ohranjene objekte v prvotni obliki, z izjemo vodne postaje za oskrbo lokomotiv, ki se je napajala iz izvira na robu gozda, ki je danes zaprt z dovozno cesto. Poleg poslopij je zaznati zelo razredčene ostanke Motovunskega gozda. Danes je v Livadah majhen muzej, kjer je preko fotografij, dokumentov in interaktivnega zemljevida mogoče spoznati in na pregleden način preiti celotno traso Parenzane in dobiti vpogled v njen pomen za življenje takratnih prebivalcev.