UVOD

Severozahodna Istra je znana po številnih zanimivostih: urejenih plažah v Poreču in Umagu, slavni Evfrazijevi baziliki in savudrijskem svetilniku, jami Baredine in zvezdarni v Višnjanu, očarljivih srednjeveških mesti, ki krasijo griče v notranjosti Istre in seveda čudovitem istrskem vinu, oljčnem olju in tartufih. 

V zadnjem času pa pozornost potnikov, izletnikov, turistov in avanturistov vse bolj privlači tanka, vijugasta nit, ki povezuje vse te znamenitosti – Parenzana. 

Parenzana je bila ozkotirna železnica, ki je med leti 1902 in 1935 obratovala na severozahodu Istre in povezovala pristanišči Trst in Poreč s kraji v notranjosti polotoka. V samo 33 letih delovanja je veliko prispevala k gospodarskemu napredku Istre, ker so po njej prevažali vino in oljčno olje iz okolice Buj in Motovuna, sol iz solin v Piranu in Sečovljah, istrski kamen, apno, premog in les, različne kmetijske pridelke in seveda potnike. 

Na svoji 123 km dolgi poti je mala železnica povezovala 33 krajev od Trsta do Poreča, tako da bi danes potekala po ozemlju treh držav : Italije – 13 km, Slovenije – 32 km in Hrvaške – 78 km. 

Čeprav je obratovala le dobra tri desetletja, je mala železnica pustila neizbrisno sled na celotnem območju. Kamniti oboki viaduktov še vedno premoščajo kanjone bučnih rečic, a temne odprtine tunelov kot da so za večno vraščene v strma gozdnata pobočja. Vzdolž proge so ostali razmetani značilni mejniki in miljniki z oznako kilometrov od Trsta in s kratico TPC (Trieste-Parenzo-Canfanaro), kar kaže na težnje graditeljev, da bi progo podaljšali od Poreča do Kanfanara, kjer bi se povezala s pomembno železniško progo do Pulja. Tudi ljudje so še naprej živeli s Parenzano, saj so v večini postajnih stavb ostale živeti družine železniških delavcev, sčasoma pa so se vanje preselili tudi drugi najemniki. Nekatere dele proge so prebivalci uporabljali za kolovoze, v hladnih tunelih pa so podjetni vaščani našli idealne pogoje za gojenje gob.

Ob stoletnici otvoritve proge je prišlo do pobude, da bi obnovili to edinstveno železnico, ki je na začetku 20. stoletja povezovala ljudi in narode. Leta 2002 sta Istrska županija in Upravni oddelek za turizem, v sodelovanju z Združenjem za obnovo železnice Poreč-Koper-Trst, položila temelj bodočega projekta »Parenzana – pot zdravja in prijateljstva«, da bi celotno traso železnice uredili za pohodnike in kolesarje. Od takrat do danes je celotna pot urejena in označena z značilnimi kažipoti, postavljene so varovalne ograje na mostovih in viaduktih, tuneli so osvetljeni in postavljeni so pomožni objekti, ki obiskovalcem pripovedujejo zgodbo o Parenzani.