Kažuni

Kažun je majhno poljsko zaklonišče, zgrajeno v suhozidu – iz kamenja brez kakršne koli vezave. Razen za zavetje je služil tudi za nadziranje polj in vinogradov pred žetvijo in trgatvijo.

Porekla kažuna se ne more povezati z določeno etnično skupin, ker so zgradbe starejše od katere koli poznane kolonizacije istrskega polotoka. Najpogosteje jih najdemo v južnem in zahodnem delu Istre in danes so najbolj poznan istrski simbol. Kažuni so enoprostorne, iz kamna sezidane hiške, večinoma z okroglim ali štirioglatim tlorisom. So dosežek samonikle gradbene kulture prastarih civilizacij v Sredozemlju. Istrski kažun je edinstven, prastar sredozemski tip kamnite zgradbe, ki je zgrajen tako, da se hišica zapre in oboka brez drugih konstrukcijskih elementov ali gradbenega materiala. Okrogli kažuni so značilni za južno Istro, štirikotni pa se pojavljajo v srednji in severni Istri, predvsem v okolici Poreča. Kot najdragocenejši primer ljudske gradnje ni izginil v rimski dobi, niti pod drugimi vplivi in do danes je obstal v svoji preprosti prvobitni obliki.